Starši se ob rojstvu otroka velikokrat odločamo o tem, ali bi začeli za otroka varčevati. Varčevanje za otroke je seveda še kako smiselno. Naše želje so razumljive, otrokom želimo nuditi kar največ že v času odraščanja. Marsikdo ob tem pomisli tudi na čas osamosvajanja svojih otrok, torej dvajset let in več vnaprej. Na čas, ko bo otrok odšel zdoma in začel pisati svojo samostojno zgodbo. Običajno najtežji korak te zgodbe dobro opiše star slovenski pregovor: »Najprej štalca, potem pa kravca!«

Korak nedvomno je velik, predvsem v finančnem smislu. Pa če vam povemo, da lahko z zgolj nekaj discipline korak znatno skrajšate? Spodaj pojasnjujemo.

Varčevanje v nogavici ali v banki na daljšo dobo ni prava rešitev

Na primer, da želimo za otroka ustvariti vsoto, ki jo bo lahko koristil čez 25 let. Zgolj kupčkanje denarja sicer rezultira v vedno večjem kupčku in pri na primer 100 evrih na mesec bi na ta način v 25 letih zbrali 30 tisočakov. Varčevanje v nogavici ali na banki (pri trenutnih obrestnih merah) je prav to – kupčkanje denarja, saj obrestnih mer ali donosa pravzaprav ni. Nominalno se je kupček torej povečal, a je zaradi inflacije naš denar izgubil realno vrednost. Za našo disciplino pa razumljivo želimo nagrado, za kar bomo morali poseči po drugih oblikah varčevanj.

Obstajajo precej boljše alternative

Investiranje v vrednostne papirje je ena od opcij. Direkten nakup delnic, razpršitev sredstev s kupovanjem točk v vzajemnih skladih ali varčevanje preko naložbenega življenjskega zavarovanja. Ali veste, katera opcija je za vas najbolj smiselna?

Če ste nepoučen vlagatelj, bi vam kupovanje delnic odsvetovali. Na prvem mestu je precej drago, prav tako pa z nižjimi zneski težko razpršite svojo naložbo, da ne bi »nosili vseh jajc v eni košari«. Predlagamo, da se – glede na to, koliko časa nameravate varčevati -, odločate med vzajemnimi skladi ali naložbenim življenjskim zavarovanjem.

Vsi smo namreč že slišali urbano legendo, kako je bratrančev znanec Mirko »z igranjem« na borzi izgubil nekaj denarja. Zgodba se je najbrž odvila v to smer, ker je Mirko sicer želel denar oplemenititi, a se je tega kot nekdo, ki s tem nima izkušenj, lotil narobe – svojih sredstev ni razpršil med dovolj vrednostnih papirjev, ali pa se je v primeru padca vrednosti naložbe svoje vrednostne papirje panično odločil prodati. Dejstvo je takšno: če se boste varčevanja lotili na pravi način, boste svoj denar praviloma oplemenitili.  Celotna zgodovina kaže na to. Želite podatke?

200 let konstantne rasti

Konec 18. stoletja je bila ustanovljena Newyorška borza (NYSE), danes največja in najpomembnejša borza na svetu. Podatke o donosih v primeru investiranja v vrednostne papirje lahko torej zelo pregledno spremljamo že več kot 200 let. Zanimivo, upoštevajoč vse gospodarske krize in borzne zdrse v dveh stoletjih – in teh ni bilo malo -, je v povprečju realna letna donosnost ameriških delnic znašala od dobrih 6 do 8% (Jeremy Siegel: Stocks for the long run). Najbrž se tudi vam ta številka zdi privlačnejša od trenutnih obrestnih mer, ki jih nudijo banke (NLB, 26.11.2021: za depozite v EUR od vključno 13 mesecev dalje ponujajo 0,1% letno)?

Če omenjeno povprečno letno donosnost postavimo v kontekst obrestnega obrestovanja, hitro pridemo do drugačne, zanimivejše končne privarčevane številke. Na spodnjem grafu so prikazane tri krivulje: modra prikazuje vsoto vplačanih obrokov, oranžna vsoto privarčevanih sredstev v primeru 6% povprečnega donosa, siva pa vsoto v primeru 8,3% povprečnega letnega donosa. Razlika med zgornjo varianto, ko smo privarčevali 30 tisočakov, in drugo, ko lahko končamo s precej višjim zneskom, je znatna, se strinjate?

Sami sebi smo velikokrat največji sovražnik

Da imamo (ali imajo naši znanci) s tovrstnim varčevanjem velikokrat slabe izkušnje, smo običajno krivi sami. Povprečni letni donos namreč ne pomeni, da bo naš privarčevan znesek ob koncu vsakega leta 7 ali 8% višji, možni so tudi manjši začasni padci.

Primer: leta 2020 je zaradi koronske krize v začetnih mesecih prišlo do borznega zdrsa v višini 10 – 30%, številni skladi so kljub odboju in močni rasti leto končali z negativnim donosom. A je bilo zato veliko uspešnejše leto 2021; nekateri skladi so v prvih 11 mesecih tega leta dosegli rasti v višini 20% in več. Povprečje teh dveh let torej znaša okoli 10%. Na daljše obdobje ta številka po podatkih NYSE znaša okoli 6 – 8% letno.

Če bi se odločili svojo naložbo prodati v napačnem trenutku, v paniki, zaradi na primer 20% padca na borzi, bi seveda imeli slabo izkušnjo in izgubo. Na žalost mnogi počnejo prav to. Če ste ostali mirni in se držali načrta, pa bi svoj denar oplemenitili in izkušnja bi zagotovo bila pozitivna.

Z majhnimi koraki do zanesljivega cilja

Ugotovili smo, da obstaja način, kako pomagati svojemu otroku že danes, da mu bo ob postavljanju na lastne noge lažje. Cena za to je, glede na korist v prihodnosti, relativno nizka: v primeru 100 evrov mesečno to pomeni na primer ceno dveh kav dnevno, seveda pa je lahko mesečni obrok finančnim zmožnostim primerno nižji.

Ste pripravljeni pomisliti na prihodnost svojih otrok in se pogovoriti o namenskem varčevanju, za lažji vstop v svet odraslih?

Zaupamo vam skrivnost: stranke rade povedo, da odločiti se za ta korak ni lahka, a vedo, da je prava odločitev.

Želite več informacij kako urediti varčevanje za otroke? Z veseljem smo na razpolago preko e-pošte [email protected] ali telefona 070 544 644.

Več o naložbenem zavarovanju