Dopolnilno zdravstveno zavarovanje v Sloveniji poznamo že vse od leta 1993, ko je stopil v veljavo leto pred tem sprejet Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (ZZVZZ). V začetku je to dejavnost izvajal kar Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), kasneje je bila prenešena na zdravstvene zavarovalnice. V tem trenutku zavarovanje možno urediti pri treh zavarovalnicah: Generali, Triglavu in Vzajemni.

Zavarovanje po prvotnih predpisih ni vedno imelo cenovne politike, kot jo poznamo danes. Zavarovalnice so namreč smele obračunavati različno visoke premije, glede na pristopno starost. Konkretno Vzajemna je na primer imela oblikovane tri starostne razrede, razlika v ceni med najnižjim (do starosti 27 let) in najvišjim razredom (nad 60 let) pa je znašala več kot 40 odstotkov. Kasneje sprejeti predpisi so to spremenili. Predvidene so enotne premije za vse zavarovance pri isti zavarovalnici, se pa cene (minimalno) razlikujejo med eno in drugo zavarovalnico. Na ta način je spodbujena vzajemnost, kjer »mladi plačujejo tudi za starejše, zdravi pa tudi za bolne«.

Zakaj pride do odstopanja pri ceni dopolnilnega zavarovanja?

Do odstopanj pri cenah znotraj zavarovalnice pa vendarle lahko pride – do nekoliko nižje in tudi do precej višje. ZZVZZ namreč predvideva možnost do maksimalno 3-odstotnega popusta, ki ga lahko pridobimo na različne, s strani posamezne zavarovalnice določene načine. To je tisti prijaznejši, prijetnejši odmik navzdol od osnovne cene. Cene pa se lahko tudi dvignejo, a v katerem primeru?

Zakon s pribitkom na ceno kaznuje tiste, ki se v zavarovanje ne vključijo, ko postanejo zavezanci za doplačila. Za vsako polno leto po letu 2006, ko bi naj imeli sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje, pa ga nimamo (evidenca je vodena v ON-LINE ZZ), bo katerakoli od treh zavarovalnic obračunala doplačilo v višini 3 odstotkov. Nezavarovana leta se seštevajo, skupni pribitek pa po ZZVZZ lahko znaša maksimalno 80 odstotkov. Najnižjo osnovno premijo v tem trenutku nudi zavarovalnica Generali (34,50 EUR), če pet let nismo imeli sklenjenega zavarovanja, pa bi premija znašala 15% več oziroma 39,68 EUR mesečno.

Zakaj je dobro, da imamo sklenjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje?

Da je zavarovanje dobro imeti sklenjeno, čeprav mislimo, da ga ne potrebujemo, nakazuje tudi v zakonu predvidena karenca oz. čakalna doba. Predpis namreč narekuje, da zavarovanje, če ga ne sklenemo v 30 dneh od dneva, ko postanemo zavezanec za doplačila, ne velja še 3 mesece. V praksi to torej pomeni, da bomo zdravstvene storitve še tri mesece doplačevali sami, ne glede na to, da bomo hkrati plačevali tudi premijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Pa če postavimo to v situacijo, kjer doživimo prometno nesrečo in na zdravstveno storitev 3 mesece ne moremo čakati?